Mojster fotografije Tihomir Pinter se v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor predstavlja z nenavadnim izborom klasičnih “meščanskih” portretov in lahko bi dejali tudi žanrskih upodobitev slovenskih likovnih ustvarjalcev, s poudarkom na sedanje in nekdanje članice in člane DLUM, v zanj značilni analogni tehniki ČB fotografije, ki jo tudi sam razvija. Davnega leta 1983 se je v Mariboru prvič predstavil z razstavo iz cikla Umetnik v ateljeju, nato pa še dvakrat leta 2003, najprej s pesniki v razstavišču UKM in nato še z glasbeniki v Novem salonu Rotovž UGM. Tihomir Pinter je že kot mladenič, nekje od leta 1956, ko mu je brat Stjepan, tudi sam fotograf, podaril prvi fotoaparat, po očetovem vzoru, pa vse do danes, vztrajal pri klasični ČB fotografiji in lastnoročnemu razvijanju negativov, ki fotografu omogoča obvladovanje celotnega ustvarjalnega procesa nastajanja svetlobne podobe. Avtor neskončnih fotografskih zapisov, od prizorov iz jeklarn, preko krajin, vedut, žanrov pa vse do portretov pisateljev, pesnikov, glasbenikov in izjemnih motivov likovnikov med ustvarjanjem svojih del, lahko bi dejali v vlogi dolgoletnega nepogrešljivega kronista slovenske kulturne scene, vztrajno ponavlja, da njegova ljubezen do fotografije korenini v ljubezni do ustvarjalnega procesa klasične ČB fotografije, kar pa ne pomeni, da ne obvlada tudi barvne in digitalne tehnike, vključno z vsemi računalniškimi programi, ki omogočajo neizmerne možnosti vizualnega izražanja. Tokratna razstava je ponoven hommage klasični ČB fotografiji, a hkrati tudi pomembnim domačim likovnim ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki jih Tihomir Pinter spremlja skozi desetletja. Avtor ob fotografiranju likovnikov skuša vzpostaviti oseben, intimen odnos, zato najraje dela posnetke med njihovim ustvarjanjem, ko so najbolj skoncentrirani, sredi delovnega procesa, v delovnih oblekah, popacani z barvo, s čopičem ali dletom v rokah, neurejeni, četudi rad pove, da je številne umetnike težko pregovoriti, naj bodo neposredni in spontani. Tukaj je treba omeniti, da fotograf rad uporablja širokokotne objektive, da lažje zaobjame majhne ateljejske interierje. Njegov vzor “ročnega delavca” je akad. kip. in grafik, prof. Samuel Grajfoner, ki mu je Tihomir Pinter tokrat posvetil celoten mezanin galerije, s poudarkom na umetnikovih rokah oziroma dlaneh, ki nanašajo barvo na matrico, če omenimo samo enega od številnih likovnikov na tej posebni razstavi.
Nenavadna je namreč razdelitev fotografij na “vintage printe”, torej starejše posnetke, nastale v letih 1980/83 (tretjina fotografij), kjer pa so portretiranci seveda mlajši, in na sodobne fotografije mariborskih likovnikov, ki jih je posnel letos, na “pohodu” po njihovih mariborskih ateljejih in tako nekoga fotografiral
popolnoma na novo, nekoga pa ponovno, v zrelem ustvarjalnem obdobju. Tako lahko z nostalgijo spremljamo številne še živeče mlade in nekoliko starejše likovnice in likovnike, pa tudi žal že umrle, ki jih je Tihomir Pinter dobesedno ovekovečil na fotografskem papirju. Tokratna razstava je nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker fotograf razstavlja svoje albume, posvečene posameznim likovnim umetnicam in umetnikom, ki bodo položeni na podstavke, tako da jih bodo obiskovalci lahko poljubno listali, prelistavanju pa so namenjene tudi velikoformatne fotografije v posebnem stojalu. Treba je še poudariti, da pričujoča razstava poteka ob mariborskem Festivalu fotografije na številnih lokacijah in bo tako popestrila ter hkrati oplemenitila bogat program te pomembne kulturne manifestacije, ne samo za Maribor, marveč za vso Slovenijo in tudi širše.
Mario Berdič Codella, avgust 2022
Biografija
Tihomir Pinter se je rodil leta 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem staršema madžarskega rodu, očetu Eugenu in materi Mariji. S fotografijo se je srečal še kot otrok, saj sta se z njo ukvarjala njegov oče in starejši brat Stjepan. Oče je v laboratoriju sam razvijal ČB fotografije, kar je malemu Tihomirju ostalo globoko v spominu. Na gimnazijo je hodil v v Bjelovarju, kjer se je že zgodaj pričel zanimati za kemijo in likovno umetnost, vključno seveda s fotografijo. V letih 1954/58 se je šolal na vojaški sanitetni šoli v Ljubljani ter hkrati obiskoval fotografske in likovne razstave. Leta 1956 mu je brat kupil prvi fotoaparat, pri čemer ga je, med bivanjem v Ljubljani, kot fotografska motivika najbolj pritegnila upodobitev železarn Slavka Smoleja, vendar mlademu Tihomirju ni bil dovoljen vstop v to nevarno okolje. Tistega leta se je pričel intenzivno ukvarjati s fotografijo in se hkrati seznanil s t.i. ljubljanskim fotografskim krogom, vendar se je že leta 1958 preselil v Sarajevo, kjer se je v vojaški lekarni zaposlil kot farmacevtski tehnik. Tukaj se je včlanil v Fotoklub Sarajevo ter obiskoval fotografski tečaj pri mojstru Miloradu Jojiću. V Sarajevu si je pripravil lastno temnico, po očetovem vzoru, saj mu je lastnoročno razvijanje ČB fotografij pomenilo ustvarjalni poseg v samo nastajanje svetlobnih zapisov z negativa na fotografski papir. Takšen izključni odnos do analognega ustvarjanja fotografij je ohranil vse do danes. Čez dve leti, 1960, se je vpisal na Fakulteto za farmacijo in biokemijo v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1965. Ob vpisu na Farmacevtsko fakulteto se je tudi včlanil v Foto klub Zagreb in bil njegov član do leta 1965. Leta 1964 je s člani FK Zagreb prvič obiskal železarno Sisak. Na isti fakulteti je leta 1973 magistriral na področju kemije prehrane (bromatologija - znanost o hrani), nato pa leta 1975 še doktoriral. V letih1966/70 je delal v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v Beogradu, ker pa tam ni našel primernega stanovanja, se je naselil v Smederevu. Tam se je povezal z lokalnimi fotografi in skupaj so ustanovili svoj fotoklub. Zahvaljujoč članstvu in znanstvu je dobil dovoljenje za fotografiranje v smederevski železarni, ki je bila tedaj ena največjih železarn v Jugoslaviji, tako da si je lahko izpolnil željo po ustvarjanju interiernih posnetkov v teh ekstremnih delovnih pogojih. Kasneje, leta 1968, se je začasno preselil v Beograd in tam ustvarjal kot član mestnega Fotokluba. Leta 1970 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) podelila naslov Umetnika FIAP (Artist FIAP – AFIAP), čez tri leta pa so mu podelili še naslov Mojster fotografije za dosežke na področju razstavne fotografije. Leta 1975 mu je FIAP podelila naslov "Excellence FIAP" (EFIAP). Po dokončni selitvi v Ljubljano se je včlanilv Foto grupo ŠOLT, danes Foto klub Ljubljana. V času strokovnega izpopolnjevanja na področju biokemije v Münchnu leta 1981, je odkril knjigo nemške fotografinje Erike Kiffl, kjer je objavila svoje fotografije slikarjev pri likovnem ustvarjanju. V Ljubljani je po nenavadnem naključju spoznal akad. slikarja, prof. Andreja Jemca, ki je bival v zgornji etaži hiše, v kateri je živel tudi fotograf z družino, točneje soprogo Anico Fras in dvema hčerama, Marjeto in Barbaro. Tedaj je Tihomir Pinter prvič fotografiral kakšnega umetnika med ustvarjalnim procesom, kar je pozneje ohranil kot svojo najbolj priljubljeno motiviko, z Andrejem Jemcem pa sta ostala doživljenjska prijatelja. Leta 1991 se je predčasno upokojil in si leta 1995 uredil svoj lastni foto atelje, kjer se posveča studijski portretni fotografiji.
Udeležil se je več kot 600 skupinskih in 130 samostojnih razstav tako doma kot v tujini, prejel je 175 nagrad in priznanj. Fotografije objavlja v domačih in tujih revijah in časopisih. Fotografiral je slovenske književnike za književne liste, prilogo časnika Delo. Je dolgoletni član Foto kluba Ljubljana (prej Foto grupe ŠOLT), od leta 2007 pa je tudi član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov. Fotografije Tihomirja Pinterja hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici in drugod.
Pomembnejše nagrade in nazivi
• 1966 - Prva nagrada za fotografijo na prvem bienalu Salona Čelik i nafta (Jeklo in nafta) v Sisku, HR
• 1970 - Naslov Artist FIAP (AFIAP)
• 1973 - Naslov mojster fotografije za dosežke na področju razstavne fotografije
• 1975 - Naslov Excellence FIAP (EFIAP)
• 2006 - Nagrada Janez Puhar FZS za življenjsko delo
Razstave
• 1970 - Prva samostojna razstava v Salonu fotografije v Beogradu, RS
• 1973 - Razstava v Galeriji Muzeja Sisak, HR
• 1976 - Gradski muzej v Bjelovaru, HR
• 1982 - Iz cikla Umetnik v ateljeju v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
• 1990 - Iz cikla Umetnik v ateljeju v Moderni galeriji v Ljubljani
• 1995 - Pariz na Francoskem inštitutu Charles Nodier v Ljubljani
• 1998 - Široki kot v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani
• 1999 - Retrospektiva portretne fotografije v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu
• 2000 - Slovenski glasbeniki v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju
• 2006 - Portreti železarjev v Kleine Galerie Künstlerhaus v Celovcu
• 2006 - Razžarjeni pogled v gradu Ravne v Ravnah na Koroškem
• 2007 - Retrospektiva portretne fotografije v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki
• 28. 11. 2017 - 4. 3. 2018 Kemija podobe / The chemistry of the image: retrospektivna razstava, Galerija Jakopič v Ljubljani
• 2021 - Umetniki v Ateljejih (1980 - 1984), donacija Narodni galeriji, Galerija Narodni dom v Ljubljani
Knjige
• Umetnik v ateljeju, besedilo Aleksander Bassin, (1984), DZS
• Portreti sodobnih slovenskih književnikov, (1993) Studio Etic
• Sodobni slovenski skladatelji (1997), Prešernova družba
• Sto slovenskih glasbenikov (2002), Prešernova družba
• Pesniki. Mapa 30 fotografij (2002), Založba Edina
• Portreti: slovenski likovniki v Avstriji in Italiji (2003), Mohorjeva družba
• Razžarjeni pogled (2006) Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec in Gornjesavski muzej, Jesenice
• 1/125. Trenutki z umetniki (2007), Modrijan
• Umetniki v ateljeju (2008), Modrijan
• Atelje in umetniki (2012), Pasadena
• Tromostovje (2015), Društvo knjižna zadruga
• Kemija podobe (2017-18), katalog, Galerija Jakopič, Ljubljana
Razstava je pripravljena v okviru Festivala Fotografije Maribor 2022 - avantura s svetlobo, gostuje v Galeriji DLUM, Židovska ulica 10, Maribor, v času od 17. 9. do 15. 10. 2022.
