Vabimo vas na ogled obnovoletne razstave članov DLUM, v galerijo DLUM na Židovski 10, Maribor
Galerija je odprta od od torka do sobote med 11 in 13 uro.
PREDGOVOR
Naj uvodoma razblinim par iluzij, ki se najbrž pogosto ponavljajo v zvezi z obnovoletnimi razstavami. Ob sprejemanju prijav za razstavo so se vrstila vprašanja, koliko del lahko posameznik prispeva (čeprav je bil v prijavnici na razpolago en prostor za vpis le enega dela) in kakšne naj bodo cene del, da bi se lahko prodala. Večina sicer ve, da se v zadnjih letih na takih razstavah ne proda nič, kljub temu da so cene že precej pod dostojno ravnijo! Žal je trg z umetniškimi deli pri nas precej nerazvit in še dodatno spodkopavan ob množici kolonij in raznoraznih dobrodelnih prireditev, od koder prihajajo pod ceno pridobljena dela. Iz tega razloga se je najbrž postopoma razvilo pretirano udinjanje kupcem na način, da se velikost del iz leta v leto zmanjšuje, s tem pa tudi cene ter pomenska vrednost samih del. Večini sem torej svetoval, naj ne bo prioriteta
le prodaja, temveč naj vsak razstavi najboljše, kar je naredil v zadnjem obdobju. Prodaja je lahko le posledica navdušenja publike nad dobrimi deli in če se bo kaj od tega prodalo, ne bo nič narobe! Pomembneje od omenjenega pa je, da smo v zadnjem letu pred stoletnim jubilejem in gradivo za Zbornik DLUM 100 let OLD (organizirane likovne dejavnosti) v Mariboru se že nabira. Z vsakim dnem se pa porajajo še nove in nove ideje, kaj vse bi bilo smiselno še narediti ob tako pomembni obletnici. Mimogrede, to leto je minilo v znamenju 120 letnice organizirane likovne dejavnosti vseslovenskega združenja ZDSLU, vendar če se vprašam ali je ta jubilej kaj odmeval v našem družbenem prostoru, je ugotovitev pač taka,
da je šlo vse skupaj mimo nas brez vidnejšega ali glasnejšega odmeva. In prav to dejstvo me je napeljalo na misel, da bi lahko našo stoletnico v DLUM povezali s 120 letno tradicijo ZDSLU. Za to idejo imam namreč več tehtnih utemeljitev in sicer: pred sto leti se je pričela organizirana likovna dejavnost v Mariboru kot vseslovenska, saj so bili v prvih desetletjih te dejavnosti v Mariboru, ustvarjalci od vsepovsod, iz vseh koncev Slovenije. In na koncu je Slovenija le kot kako manjše predmestje velikih metropol, npr.: New Yorka, Londona ali Berlina in nesmiselno bi bilo tako majhen prostor še dodatno deliti in drobiti, glede na dejstvo, da je likovna govorica univerzalna in se je ne da opredeliti tako lokalno kot na primer jezik ali narečje!
Vojko Pogačar
Pregledovalnik fotografij je prazen.
V medijih:
https://plus.cobiss.si/opac7/bib/nuk/97909761
https://www.napovednik.com/dogodek539561_obnovoletna_razstava_dlum99_old
