Vabimo vas na otvoritev razstave KROG IN KVADRAT Slađane Matić Trstenjak, članice DLUM z gostoma Petro Jovanovsko (CZ-MK) in Krzysztofom Bartnikom (PL).
Otvoritev je v torek, 5. 4. 2022, ob uri 18. uri, v galeriji DLUM (Židovska 10, Maribor).
Razstava bo odprta od 5.–30. 4. 2022, od torka do petka (10.00–15.00), v soboto (10.00–13.00).
KROG IN KVADRAT
Krzysztof Bartnik, Petra Jovanovska in Slađana Matić Trstenjak
Razstava postavlja na ogled dela treh likovnih ustvarjalcev. Na povabilo mariborske slikarke in članice DLUM, Slađane Matić Trstenjak sta se odzvala makedonska grafičarka Petra Jovanovska in slikar Krzysztof Bartnik s Poljske. Njihov likovni izraz je med seboj drugačen, vsak pripoveduje svojo vizualno zgodbo. Gostujoča umetnika sicer na videz povezuje jasna z geometrijskimi liki in čistimi barvami grajena kompozicija. Njihove stvaritve so nekakšni raziskovalno-umetniški poligoni, v katerih preizprašujta potencial likovnega medija, hkrati pa so nastali prizori posebni meditativni prostori. V nasprotju s tendenco izraznega minimalizma, usmerjenega v čistost in univerzalnost likovnega jezika, je slikarstvo Matić Trstenjakove precej bolj ekspresivno. Upodobljene intimne pokrajine so podane z ne povsem določljivimi oblikami in temu prilagojenimi barvnimi odtenki ter obogatene z izdatno plastjo kolaža.
Krog je osrednji element v delih Petre Jovanovske. Ta ni izbran po naključju, prihaja kot sinteza ustvarjalne in življenjske filozofije ter spoznanja, da gre za popolno obliko brez konca in začetka. Je znak, ki simbolizira življenjski cikel, večnost, gibanje planetov okoli Sonca, kozmos, celovitost in popolnost. Njegov pomen so si razlagali že stari Grki, simbolno vlogo je imel v srednjeveški cerkveni arhitekturi, v renesansi in moderni umetnosti zahodne civilizacije, spet drugače ga tolmačijo vzhodnjaške kulture. Makedonska umetnica v kroge vtisne svoje misli, čustva in pogled na svet. Na posamezne likovne kompozicije ta lik niza v pomnoženem številu. To počne z različnimi mediji in grafičnimi tehnikami. Pestrost in dinamiko posameznega motiva doseže z barvno spremljavo, njeno strukturo ter odtenkom. Ob pozornejšem pogledu v posameznih krogih razbiramo fine rahlo reliefno izstopajoče podobe, ki nastajajo z uporabo grafične tehnike suhega tiska. Pogosto serijo eteričnih krogov uokviri pravokotnik. Določene kompozicije pa v smislu diptiha dopolnjuje z abstraktnimi prizori v linorezu.
Krzysztof Bartnik se predstavlja s ciklom Geneza. V akvarelnih risbah se poigrava s kvadratom. Tudi v njegovem delu je sugestivna izbira lika utemeljena. Za razliko od kroga je kvadrat geometrijska oblika, ki nam daje občutek stabilnosti in umirjenosti. Čeprav ga mnogi povezujejo z omejenostjo, je tudi znak združitve štirih elementov – zemlje, vode, ognja in zraka oziroma štirih osnovnih strani neba, je torej simbol integracije in sinteze. S tem bi lahko parafrazirali, da smo posamezniki v družbi nenehno podvrženi prilagajanju in sprejemanju odločitev ter da svoje delo dojemamo kot proces. Bartnik do motiva ne pristopa intuitivno, temveč raziskovalno. Z obvladanjem slikarskega metiejeja z občutkom prilagaja elemente v slikarskem polju. Tako postane osrednji lik spremenljiv, nakazana je njegova rotacija, prekrivanje ali izginjanje. Z vrtenjem kvadrata v osi se ustvarjajo nove oblike. Posamezne kompozicije tako sestavlja več likov, njihov položaj določa barva. Za nastale abstraktne pokrajine, avtorjeve meditativne prostore, je značilna koloristična prefinjenost in prosojnost akvarelne plasti.
Likovna govorica Slađane Matič Trstenjak je ekspresivna, zgoščena in nabita s čustvi. Barvna in materialna nasičenost sta glavna izrazna elementa njenih del, k čemur pripomore tudi izbira vse manjšega formata slikarskega platna. Osrednji motiv ostaja pokrajina, a so posamezni prizori že povsem abstrahirani. V primerjavi s slikami starejšega datuma, na njih ne razbiramo več osrednjega objekta, drevesa, ki ga je bilo mogoče povezovati s prispodobo človeka ali umetnice same. Zdaj smo pred kompozicijami z nedoločljivo barvno gmoto, na katero dežuje ali žari sonce. Zanimive so kombinacije večbarvnega obzorja. Poseben likovni in vsebinski poudarek umetnin je kolaž. Iztrgani in na platno prilepljeni papirnati trakovi, segajo čez rob in ustvarjajo prostorsko dimenzijo slike. Gre za združevanje barvnih in porisanih lističev različnih oblik, mestoma jih dopolnjuje tudi tekstilna aplikacija. Barva je tista, ki ustvarja razpoloženje. Prevladujoč je topel kolorit rožnatih in vijola odtenkov. Kjer se pojavljata zelena in modra »v vlogi padavin« gre za simbolično spiranje slabega in odvečnega s prizorov. Iz umetnin Matić Trstenjakove tako žari neskončna barvna gmota življenjskega optimizma.
Mag. Mojca Štuhec, kustosinja razstave