Vabimo vas na ogled žive kiparske ustvarjalnosti Zdravka Kokanovića v okviru projekta SA:UD - živo delo v galeriji DLUM, Židovska 10, Maribor.
Avtor bo prisoten v galerijiod 30. 9. do 31. 10. 2020 od torka do sobote, od 10 do 13 ure in 14 do 19 ure.
Zdravko Kokanović – Koki je tiha skoraj neopazna osebnost. Svoje vtise, dvome in spoznanja o življenju lažje kot z izrečeno besedo zabeleži v verzih, sliki, skulpturi ali fotografiji. Ni idealist, okolico sprejema takšno kot je, brez sprenevedanj in olepševanj. Ne obremenjuje se s časom, s konkretno družbeno stvarnostjo. Na življenje posameznika gleda kot na priložnost, ki bo trajala dokler mu bo dano. Pravi, da je v mladosti bil nemir tisti, ki ga je vlekel k ustvarjanju, medtem ko mu danes le-to predstavljata mir in osebno zadovoljstvo. Vedno znova se navdihuje nad vsemogočnostjo narave. Pogosto je reka Drava, tista iztočnica za ustvarjanje. Nenehno ga vznemirja različnost obrečnega materiala, ki v sebi skriva slikovito pojavnost. Z zbiranjem fosilov, kamnov, semen in rastlin sestavlja svojevrstna kiparska dela. Spominjam se Kokanovićeve izvirne kompozicije Skuptakva iz pred desetletja, razstavljene v tej galeriji. V ovalni posodi polni vode je ujel delček rečne usedline. Vsebino posebnega akvarija je predstavljal kamen z naravno odtisnjeno podobo spominjajočo na človeški obraz. Na vrhu instalacije je bil postavil majhen, dvajset ali trideset centimetrov visok glinen kipec objetega para. Izrazno zagoneten, abstrahiran način izražanja začinjen z drobci mistike in zena je značilnost Kokanovićeve umetnosti. To velja za njegovo likovno in pesniško izražanje. Publike ne želi zmesti, ne vsiljuje svojih občutkov, prej jih vzbuja in nas vabi k lastni
razlagi. Kipec spojenih figur, ženske in moške podobe na omenjeni instalaciji je v slogovnem smislu vez s serijo, ki jo avtor predstavlja danes. V mesecu dni gostovanja v okviru projekta Start art ustvarjalna delavnica, Živo delo v Galeriji DLUM je Kokanović oblikoval nepregledno množico glinenih figuralnih skulptur namiznih dimenzij. K ustvarjanju so ga gnali nedvomno nemirni in spretni prsti. Obvladanje enega od najstarejših kiparskih materialov v zgodovini likovne umetnosti - gline, poznavanje njegovih lastnosti - gnetljivost in prožnost – mu je omogočal, da je v prekipevanju ustvarjalne vneme v razmeroma kratkem času napravil večje število izdelkov. Ti večinoma ne predstavljajo ene figure, temveč gre za kompozicije parov ali skupinske upodobitve. Kaj oziroma koga predstavljajo umetnik ne razkriva. Po ne pretirano natančnem načinu oblikovanja se zdi, da gre za kiparske skice brez vnaprej načrtovanih vsebinskih konceptov. Telesa so oblikovana popolnoma stilizirano, ponekod so udi le nakazani, glave so glede na proporce majhne in si med seboj zelo podobne, ni obraznih nadrobnosti. Tako s težavo ločimo žensko od moške podobe. Večinoma je poudarek na velikosti in drži posamezne figure, spet drugje se zdi, da so le-te enakovredne. Določene kompozicije dvojic spominjajo na ljubezenske/prijateljske pare, več figur na kupu spominja na družinski motiv, nekatere bolj dinamične postavitve z izrazito osrednjo figuro bi morebiti asociirale na sakralno tematiko ali družbo kot tako. Tematika celotne serije bi morebiti bili medsebojni odnosi. Slednji so lahko idealni ali pa tudi zelo zapleteni in veliko je odvisno od posameznika samega.
Predstavljena likovna dela odražajo avtorja kot opazovalca družbe in njenih sprememb oziroma vplivov na nas.
mag. Mojca Štuhec
