Razstavljajo: Renato Arnejčič, Ernest Artič, Natasha Bakovic, Natalija R. Črnčec, Matjaž Duh, Erna Ferjanič, Irena Gajser, Cvetka Hojnik, Zdravko Kokanović – Koki, Rafael Košec Tekavc, Zmago Kovač, Nina Nenadović, Marko Pak, Polona Petek, Vojko Pogačar z ekipo sodelavcev, Gregor Pratneker, Branimir Ritonja, Alenka Spacal, Lucija Stramec, Melita Vidovič, Oto Vogrin.

 

»Ustvarjati na zastavljeno temo, ki jo je osmislil nekdo drug,je vedno izziv. Tudi razmišljati o temi, ki bi lahko nagovorila umetnike, je posebna naloga, saj lahko ta nagovori ali pa je njena relevantnost za sodobnega, razmišljujočega in družbeno odgovornega umetnika nizka.

Naš vsakdanjik je prepleten z izražanjem nezadovoljstva ter obžalovanjem zaradi razdvojenosti družbe, katere rezultat je tudi polarizacija. Delimo se na nas in druge, na dva nasprotujoča si, ločena pola – kot sta npr. severni in južni pol, levi ali desni pol, pravi in nepravi ...

Skrbeti bi nas moralo, da se ob ekstremni polarizaciji težko poslušamo in slišimo ter ob tem izgubljamo empatijo, medsebojno pomoč in razumevanje ter pozabimo na moč dialoga. Ravno s pomočjo umetnosti lahko spremenimo mišljenje, razlike v mnenjih in prepričanjih pa spremenimo v moč povezanosti in razumevanja ter v pozitivne vrednote in načela. Ob številnih vrstah in zvrsteh komunikacije verjamemo v moč in avtoriteto umetnosti, ki nas usmerja oziroma nam pomaga. Ali lahko ob vstopu v razstavo razberemo pomembna sporočila, ki omogočajo boljšo sedanjost in dajejo optimizem prihodnosti? Na koliko ljudi mora likovno delo vplivati, da ga označimo kot uspešno? Kaj premika postavljene in navidezno nepremagljive meje? Kako nas pogled v razstavo spremeni?

Ob pregledu poslanih del sem začutila veliko veselje in hvaležnost umetnikom, ki so v predlagani temi našli navdih ali pa poiskali že ustvarjena dela, ki nosijo sporočila, polna povezanosti in optimizma. Tema, ki lahko stopnjuje nezadovoljstvo, je s poslanimi in izbranimi deli oziroma likovnimi pripovedmi postala predvsem poklon tretjemu delu naslova – povezanosti.«

Alenka Černelič Krošelj, kuratorka razstave, v uvodniku kataloga