Zdravo, dobesedno!
Vabimo vas na ogled razstave umetnost v izjemnih razmerah v galeriji DLUM, Židovska 10, Maribor.
Razstava bo odprta od 7. 12. do 20. 2. 2022 od torka do petka med 10. in 15. uro, v soboto med 10. in 13. uro.
Ker uradno nimamo pogojev za izvedbo običajne, formalne otvoritve, bo razstava pač odprta od torka, 7. 12., od 18. ure dalje!
Vljudno vabljeni!
UMETNOST V IZJEMNIH RAZMERAH
Letošnja pregledna razstava DLUM 2021 dejansko poteka v izrednih razmerah, saj so zaradi pandemije COVID 19, ki traja že dobri dve leti, zaradi česar je tudi lanska razstava potekala v enakih “vojnih pogojih”, odpadle razne prireditve, vključno z odprtji, ki bi jih ob 100. obletnici organizirane likovne dejavnosti na področju SV Slovenije in Koroške, v normalnih okoliščinah, lahko izvedli. Vseeno pa je visoka obletnica naslednika Groharja, čigar prvo razstavo je leta 1920 odprl njen pokrovitelj, sam general Rudolf Maister Vojanov, obeležena z monografijo, ki bo ostala kot edini dokument tega jubileja, kar je dobro, čeravno je bila deležna številnih kritik, nekaterih upravičenih, drugih neupravičenih. Vsakoletne skupinske razstave članic in članov DLUM so bil e zmeraj pomemben, pravzaprav edini pokazatelj likovne ustvarjalnosti na omenjenem teritoriju, ki ga pokriva DLUM. Kot dolgoletni strokovni sodelavec DLUM sem v vlogi likovnega kritika in kuratorja številnih razstav, tako doma kot v tujini, imel to čast, da sem lahko spremljal delovanje njegovega članstva, tudi v času mojega delovanja v UGM, kjer so smatrali prav kolektivno razstavo, dokler je še potekala v Novem razstavnem salonu Rotovž, kot enega najtežjih zalogajev. V tem času je članstvo naraščalo vse do današnjega zavidljivega števila 90, pri čemer še nikoli ni bilo vključenih toliko mlajših umetnic in umetnikov. Tokratno število 43 udelež enk in udele žencev pregledne razstave pa je prav tako eno največjih, odkar se je odcepilo DLPP, čeravno žal pogrešamo nekatere tradicionalne sodelujoče. Sam naslov razstave je nekako narekoval tudi predlog tematike, skupaj s prošnjo, naj bodo dela najnovejšega datuma zadnjih dveh let, z namenom pregleda zares tekoče produkcije, kar je na koncu koncev tudi smisel vsakoletne razstave. Zanimivo je, da se je precej sodelujočih, ki so sicer povečini klasični krajinarji, v teh izrednih razmerah odzvalo s pozitivno krajinsko motiviko, saj sta narava in v tem okviru tudi podeželje, ostala še zadnje pribežališče ter (vsaj zaenkrat) vir zdravja in optimizma. V ta krajinsko naravni koncept sodijo dela Ernesta Artiča, Matjaža Duha, Lučke Falk, Jožeta Foltina, Stojana Graufa, Natalije Juhart Brglez, Zmaga Kovača, Albina Krambergerja, Slađane Matić Trstenjak, Polone Petek, Gregorja Pratnekerja in Lucije Stramec. Precej je sodelujočih, ki so upodobili človeka v naravi, kot njen integralni del, pri čemer pa se poglabljajo v sodobna eksistenčna vprašanja. V ta koncept sodijo dela Marjana Dreva, Erne Ferjanič Ludvika Pandurja, Milenke Pavlin Houške in Ota Vogrina. Človeški figuri v specifičnih družbenih ali zgodovinskih situacijah in okoljih, medčloveških odnosih, ponekod celo z mistično vsebino, so se posvetili Bogdan Čobal, Milan Ketiš, Zdravko Kokanović Koki, Jasna Kozar, Katja Majer, Samo Pajek, Braninir Ritonja, Maja Šivec, Stojan Špegel in Mira Uršič. V ta okvir morda sodita tudi živalska motiva Jožefa Juriča in Marijana Mirta. Kar precej sodelujočih se je odzvalo z asociativno abstraktnimi deli, s katerimi na specifičen način opredeljujejo prostor in čas, v katerem se nahaja človeška civilizacija danes. To so dela Irene Gajser, Nataše Grandovec, Azite Hedajati Bijol, Senada Ilazija, Špele Kobal, Matica Kosa, Katje Kozjek Varl, Blažke Križan, Draga Moma in Janeza Rotmana, glasbeni navdih pa sta v tem konceptu našla Marko Pak in Zoran Ogrinc. Med tokratne neobičajne asemblaže pa sodi delo posvečeno umetnosti preživetja umetnikov v teh časih Cvetke Hojnik in kot samožrtvovanje, na križ pribita monografija 100 let OLD Vojka Pogačarja. Gre torej morda za eno najbolj svojevrstnih skupinskih razstav v vsej novejši zgodovini DLUMa, kar priča o neutrudni ustvarjalnosti njegovih likovnic in likovnikov, pa tudi o občutku pripadnosti, saj ima društvo za seboj bogato in uspešno tradicijo, ki je noben a spodkopavanja ne morejo izničiti.
Mario Berdič Codella, v MB, november 2021
