Platonska telesa, sveta geometrija in politopi. Zaradi izrazitih simetrijskih lastnosti so platonska telesa skozi
celotnočlovekovo zgodovino veljala kot simboli za urejenost sveta (primeri:
Platon, Keppler, Fuller). Kako združiti to trditev s trditvami v točki 3, da je
svet (narava) urejena vrtinčno? Odgovor je treba iskati v razširitvi platonskih
  teles v hipertelesa. Primer: hiperkocka je kocka, razširjena v četrto
  dimenzijo. In še korak dalje, v peto dimenzijo: Hiperkocki se doda luknja in
  postane torus z navitjem in s tem vrtinec. omenjene trditvi je možno
  vizualizirati, ne da bi se zatekali v neko nerazumljivo abstrakcijo. 

Morfologija in gestaltpsihološka percepcija. Človek se je  s pomočjo vedenja sposoben adaptirati v noveživljenske okoliščine. Pri tem ne more izključiti različnih perceptualnih zakonitosti, ki zanj predstavljajo okno v svet. Detektiranje nekega novega intelektualnega okolja (npr. geometrije) ne more potekati brez psihologije zaznavanja. Matematika pozna veliko orodij za umevanje novih konceptualnih prostorov. Mnogi od teh so zaradi abstraktnosti perceptualno in s tem tudi likovno nesprejemljivi do trenutka, ko zanje najdemo ustrezno gestaltpsihološko opravičenje. Potem nam postane tak prostor vizualno sprejemljiv, domač.

Morfologija naravnih oblik (kimatika, filotaksa, tokovni pojavi) skozi projekcijo topologij dva (2). Kakšna so oblikotvorna načela narave, ki določajo cvetni ali zeleni list rastline? Ali trdna materija podlega zakonitostim tokovne mehanike?
Fizik Hans Peter Durr trdi, da materija ne obstaja. Kar eksistira, je samo energijja, to so nihanje, vibracija. Energijski vzorci so univerzalni, so nosilci informacije, strukture in oblikovanosti. Materija je samo posledica delovanja različnih energijskih vzorcev.

Spoštovani,

V maju je na obrežju reke Drave potekala umetniška delavnica, srečanje po naslovom Kip, gib, vzgib- Drava, v katerem so sodelovali štirje umetniki: Anna Watzinger, Astrid Sodomka iz zanimive galerije Schleifmühlgasse 12-14 z Dunaja ter Žiga Okorn in Jiri Kočica iz Slovenije. Umetniki so si za razmislek zastavili razmerje do reke Drave, možnosti, ki jih ponujajo obale, mostovi in površine Drave v Mariboru.
Na delavnici so nastale skice, zamisli o umetniških delih ter zamisli za performativne dejavnosti, povezane z reko ter našim odnosom do nje. Že takrat je nastal performance Astrid Sodomke, v katerem je umetnica s svojim telesom povezala reko s centrom mesta: v kopalkah in kopalnem plašču se je sprehodila od Kužnega znamenja do reke ter zaplavala. Na delavnici so nastale tudi zamisli o oblikovalskih ter drugačnih umetniških posegih v občutljivi pas med reko in mestom, ki presenetljivo odpirajo reko meščanom, jo oživljajo in jo spreminjajo v bolj neposreden prostor mesta. Glede na to, da gre za ideje, ki so dejansko povezane z mestom
Mariborom, z reko in z zamislimi, ki bi marsikomu odprle nove ideje, smo prepričani, da bo predstavitev za marsikaterega Mariborčana prava osvežitev in vzpodbuda k razmisleku o njegovem mestu. Prav tako se bo v sklopu prikaza predstavila tudi zanimiva produkcijska galerija Schleifmühlgasse 12-14 z Dunaja, kjer se umetniki združujejo in med sabo sodelujejo tudi v galerijski dejavnosti. Galerijo bo predstavila Denise Parizek, ki že vrsto let
sodeluje s slovenskimi umetniki in slovenskimi kustosi. Vabimo vas, da pridete na prikaz ter ne pogovor o zamislih ter o umetniških dejavnostih, ki povezujejo vsakdanje življenje z novimi idejnimi shemami, urbanizmom, bodočnostjo mesta.

Pogovor in prikaz bo potekal v galeriji DLUM na Židovski ulici, v soboto, 29. septembra 2012 od 18- 20h

Predavatelj: akademski kipar specialist, mag. Marjan Drev
Galerija DLUM
Sredo, 01. 5. 2012 ob 19. uri

Zastopanost dvodimenzionalnih topoloških prostorov (torus, Kleinova
steklenica in projektivna ravnina) v likovni umetnosti-primeri. V Sloveniji ustvarjajo številni nekonvecionalni likovni
ustvarjalci, ki v svojih delih odlično koristijo zakonitosti različnih
topoloških prostorov. Pri tem je nenavadno dejstvo, da avtorji ne pripadajo
kakšnemu formalnemu ali idejnemu umetniškemu združenju, se med seboj ne družijo
in večinoma osebno niti ne poznajo. Podobno bi lahko trdili tudi za tuje
avtorje.  Tako smo priča nastanku nekih nove
paradigme znotraj likovnih umetnosti, ki ne kaže znakov 
slogovne ali stilske enotnosti, pač pa jo odlikuje doslednost
  kompozicijskih in prostorskih konceptov. 
Tovrstna umetnost je prepojena z algoritmi katerega od topoloških
  prostorov ali nenavadnih geometrij, zato ji je moteč vsak
formalizem.

Analiza dvodimenzionalnih topoloških prostorov (torus, Kleinova steklenica in projektivna ravnina) z Möbiusovimi trakovi in enostavnimi vozli.Omenjene prostore je možno pokrivati z Moebiusovimi trakovi in vozli. To je povsem teorijsko področje, ki ima to lastnost, da je z njim možno simulirati krožna gibanja. S tem stopamo v področje narave in  k razumevanju najbolj pogostnih naravnih fenomenov kot sta spirale in vrtinci. Od tu naredimo še paralelo z likovno umetnostjo, natančneje s kiparstvom in se vprašamo, ali je tudi zamisel o dinamični skulpturi možno simulirati  z vrtinci ali celo z dogajanji na torusu.